Skupna površina javnih stavb v Sloveniji znaša 9.985.000 m2. V letih 2007–2013 je bilo sklenjenih 374 pogodb za energetsko prenovo 1.262.790 m2 površin, kar znaša okoli 12,65 % javnih stavb. Strategija (Dolgoročna strategija …, 2015) ocenjuje, da ima 38 % javnih stavb investicijski potencial za prenovo, kar znaša 3.578.000 m2. Potencial za prihranek iz naslova energetskega upravljanja se kaže tudi na investicijsko prenovljenih stavbah.

Glede na dejstvo, da energija v stavbah pomeni velik del celotne porabe končne energije, ima tudi potencial za prihranke. Storitveni sektor, kamor sodijo javne stavbe, v Sloveniji porabi okoli 29 % energije, ki se porabi v stavbah, glavnina, okoli 61 %, pa se porabi v stanovanjskih stavbah. Od 29 % stavb, ki sodijo v storitveni sektor, jih je 39 % javnih, 61 % pa jih sodi med ostale stavbe storitvenega sektorja (Akcijski načrt …, 2015).

Od celote vse porabljene energije v stavbah je 100 % x 0,29 x 0,39 = 11 %.

Če je skupna poraba energije v javnih stavbah v Sloveniji okoli 11 % in se prihrani z energetskim upravljanjem 20 %, lahko to v skupno bilanco prihrankov doprinese okoli 2,2 % celotnega deleža energije, porabljene v stavbah v Sloveniji. Če bi se prihranilo 10 %, bi bil delež 1,1 % vse energije, porabljene v stavbah.

Če upoštevamo dejstvo, da se v vseh stavbah v Sloveniji porabi 34 % celotne končne energije, pa to pomeni, da obstaja potencial za prihranek celotne končne energije v Sloveniji. Z energetskim upravljanjem se lahko prihrani z minimalnimi investicijami 0,67 % vse končne energije (1 x 0,022 x 0,34 = 0,0064 oz. 0,67 %).

Glede na to, da govorimo o organizacijskih stroških oz. manjših investicijah, ki lahko prinašajo znatne prihranke, imajo tovrstni ukrepi kratko enostavno dobo vračanja, visoko stopnjo interne donosnosti in visoko neto sedanjo vrednost, torej želene finančne kazalnike.